Ne želimo samo greniti življenja nasprotnikom

Kranj, 28. decembra. Pred zaključkom koledarskega leta smo se s Sašom Ropom, trenerjem Astec Triglava, in Miho Bežkom, ki v ekipi igra na igralnem mestu libera, pogovarjali o poteku rednega dela prvenstva, ki je zdaj že za nami, in o pogledu na njegovo nadaljevanje s kranjskim moštvom v modri skupini.

 

 

Odbojkarjem Astec Triglava se je po dveh sezonah slabših uvrstitev tokrat uspelo plasirati na šesto mesto po rednem delu in si s tem zagotoviti nadaljevanje prvenstva v modri skupini. Nekaj krogov pred koncem sicer še ni kazalo na to, a so Triglavani v zadnjih dvobojih uspeli prikazati nekaj najboljših predstav. »Proti koncu prvega dela sezone se je marsikomu poznalo število tekem in setov, ki smo jih odigrali, ampak mislim, da smo utrujenosti navkljub prav vsi iztisnili iz sebe še kanček moči več, da nam je uspelo pokazati borbeno in agresivno igro,« se strinja Miha Bežek, libero kranjske ekipe, ki je v mladem kolektivu pri 25-ih letih med najizkušenejšimi igralci. »Ekipa je kar močno pomlajena , kar je ponavadi dvorezni meč. Do zdaj smo pokazali obe plati te mladosti, ampak se mi zdi, da se je v zadnjih nekaj krogih tehtnica nagibala bolj na stran mlade zagnanosti in borbenosti, neizkušenost in boječnost pa vse večkrat puščamo ob strani,« je z napredkom zadovoljen Miha, ki dodaja: »Vseeno pa to ni naš letošnji maksimum. Modra skupina je odličen občutek varnosti, sploh glede na lansko sezono, ampak s tem se ne smemo zadovoljiti. V zadnjih nekaj tekmah smo pokazali, da lahko pariramo tudi ekipam, ki so par deset točk nad nami. S tem smo sami sebi dokazali, česa smo zmožni, zdaj moramo pa to še ponoviti.«

Sašo Rop, trener Kranjčanov, o poteku dogodkov pravi: »Dozdajšnji razplet je pokazal, da so v naši ekipi prisotna nihanja, kar je pripeljalo do tega, da pet krogov pred koncem rednega dela praktično nihče ni računal, da se bomo uvrstili v modro skupini, kar je bil naš tihi cilj na začetku sezone. Imamo perspektivno ekipo. Nekaj igralcev, ki so prijadrali na površje 1. DOL, ni pred sezono nihče poznal, mislim predvsem na naše mladince (letnik 95, 96 in 97). Teh fantov je kar sedem v naši trinajsterici. Razen Breganta nihče ni še odigral kakšne omembe vredne vloge in v pol sezone so naše mlade fante dodobra spoznali.« Nihanja, ki jih omenja kranjski strateg, so vidna tudi v rezultatih, saj je Astec Triglav odigral kar sedem tekem s petimi nizi. »Lahko bi rekel celo, da je to naša značilnost, tukaj mislim predvsem na karakter ekipe, kajti mnogokrat smo se znašli v zaostanku 2-0 ali 1-0, kar je po eni strani slabost, po drugi strani smo pa mnoge tekme preobrnili, kar pa je kvalteta,« razloži Sašo, za katerega je kljub že 21 uradnim tekmam to še vedno prva trenerska sezona. »Sezona je že v prvi polovici pokazala vse “čare” takšnega dela. Smatram se kot neizkušen trener, ki bo potreboval še mnogo kilometrov po trenerski avtocesti. Trenersko delo ni lahko, vendar je s takšno ekipo, kot jo imamo, delati prijetno. Fantje se v večini radi učijo, usvojili smo tudi nekatera načela reda in discipline, potrebno pa je pa povedati, da ogromno v tehnično-taktičnem smislu enostavno nismo mogli narediti. Odigrali smo 35 tekem (če štejemo še pripravljalne) v treh mesecih in pol – to pa je za mlado ekipo preveč,« povzema Sašo, ki pri delu z mladimi igralci opaža tudi nekaj medgeneracijskih preprek: »Predvsem je potreben premik v razišljanju, tukaj je pri današnji mladini največ rezerve. Odraščali so v “nevojnem”, “neuličarskem” času, v demokratični vzgoji in to je za športnika kontraproduktivno. Mladina misli, da so frajerji, ko pridejo na trening, da so frajerji, ker igrajo odbojko ali kaj drugega v prvi ligi, ter da so dvorane zgrajene za njih. Toda to je daleč od resnice.« Kljub oviram in nihanjim pa je prvi rezultat za Kranjčane dosežen in potrebno je razmišljati o novih ciljih. »Cilji so postavljeni, in sicer to, da ne samo grenimo življenje vsem, temveč da jih tudi premagujemo. Če bi rekel, da je cilj igrati v modri skupini po načelu ‘kar bo, pa bo’, bi bilo najlažje. Ampak tako razmišljajo strahopetci. Cilj je pridobiti pozicijo v play-offu, ki je višja od šeste, ter potem presenetiti ekipe od četrtfinala dalje. Predvsem pa bo cilj, da fantje v sproščenem ozračju začnejo iskoriščati svoje visoke potenciale,« razmišlja o nadaljevanju sezone trener Sašo Rop.

In soočenja s katerimi nasprotniki se naša sogovornika najbolj veselita?

Miha: »Lahko bi rekel, da s Kamnikom, zaradi skupne preteklosti. Salonitu bi se pa rad oddolžil, ker so nas letos že dvakrat ponižali. Tako ali tako pa bomo v vsako tekmo šli na polno in na zmago.«

Sašo: »Prav vsakega, morda celo s Salonitom, kajti proti njim dvakrat sploh nismo igrali!«