Sašo Rop pred končnico
- Kako je potekala letošnja sezona in kaj vam je prineslo trenutni položaj pred vstopom v končnico?
Redni del smo odigrali v skladu s pričakovanji oziroma željami in smo s štartno pozicijo štiri pred končnico zadovoljni. Naša liga je specifična; do novega leta se je naredil rez, ki je ligo razdelil, kar pomeni, da so ekipe sredine in konca lestvice najbrž tempirale formo zelo zgodaj. - Kako si zadovoljen s celotnim rednim delom lige? Je sezona že ocenjena kot uspešna? Kaj pa tisti “manjši” dosežki – dve zmagi proti Calcit Volley, odvzeta točka proti ACH Volley, individualni statistični dosežki posameznih igralcev – kako prispevajo k končni oceni?
Redni del bi ocenil pozitivno. Imeli smo nekaj spodrsljajev, prav tako pa nekaj podvigov. Ni realno pričakovati, da bi ekipa z najnižjim proračunom vsak dan konkurirala najmočnejšim. Smo polprofesionalna ekipa; šest fantov je lahko treniralo dopoldne, vsi so študentje ali že delajo, izjemi sta Đorđe in Nemanja, ki sta veliko treningov opravila zjutraj. Sezono bomo ocenjevali na koncu, v bistvu se v sredo začenja zares. Vse ekipe imajo svoje cilje, tudi ekipi na sedmem in osmem mestu. Bolj kot posamezniki in številke me zanima ekipni napredek, vendar je nedvomno pomembno, da se mladi igralci razvijajo. Naša prioriteta je razvoj in letos je mnogo fantov naredilo velik korak naprej. V nekaterih statističnih segmentih posameznikov smo na vrhu, v določenih na dnu, ampak na koncu šteje rezultat ekipe. - Te je rednem delu kaj presenetilo? Kaj glede naših rezultatov, rezultatov in uvrstitev drugih ekip, igre/napredka katerega od igralcev, učinkov katerega od elementov naše igre?
Veliko presenečenj ni bilo; mislil sem, da bo Maribor že od začetka konkuriral ACH Volley in Calcit Volley za prvo mesto, imajo po mojem mnenju najboljšo ekipo v ligi, sploh po poškodbah in odhodih v Kamniku. Pozitivno presenečenje je tudi Fužinar, ki je v ključnih trenutkih premagal konkurente za modro skupino. - Triglav ni bil po rednem delu tako visoko uvrščen že vse od sezone 2016/17, ko smo bili tretji po rednem delu in tudi osvojili bron v končnici. Je od takrat postopno potekala prenova in gradnja nove ekipe za najvišja mesta, ali se je vmes zgodilo že več ciklov?
Zgodilo se je kar nekaj ciklov, prišlo in odšlo je kar nekaj igralcev. Letos smo načrtno zadevo obrnili na glavo, saj imamo prvič dva tujca, sošolca, mlada fanta iz Črne Gore. Cilje smo si zastavili visoko, igrali smo v evropskem pokalu in omogočili igralcem tudi to izkušnjo. Pravzaprav je letos to vrhunec dveletnega cikla. - Kaj uvrstitev v pofinale pomeni za ekipo, za klub, za Kranj?
Uvrstitev v polfinale bi pomenila potrditev kakovosti, vendar ne prinaša veliko več kot to. Na nas je, da nadaljujemo s potjo, ki smo jo začrtali letos, in jo zaključimo čim pozneje. Lani smo bili četrti, letos pa si želimo doseči še več. - Panvita Pomgrad kot nasprotnik – kaj so njihove največje prednosti ali nevarnosti? Pozicija nosilca nam prinaša prednost domačega terena, kaj pa mentalno – se ti zdi lažje biti favorit ali izzivalec?
Panvita je izjemno kakovostno moštvo s tremi odličnimi tujci in zelo kvalitetnimi domačimi igralci. Imajo svoj sistem igre in dela, ki je očiten in znan. Izstopa delo njihovega trenerja, ki ve, kaj počne. Nikakor ne prevzemamo vloge favorita; možnosti so 50:50. Dvakrat so nas že premagali letos, enako so dvakrat premagali tudi Maribor. Prednost domačega igrišča je pomembna, vendar se ta prednost lahko hitro izniči. - Se pogoji za delo v Kranju s konsistentnimi uspehi kaj izboljšujejo? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se?
Pogoji za delo so solidni, kar se tiče dvorane, saj Zavod za Šport dobro skrbi za nas, čeprav smo v dvorani tri prvoligaške ekipe in naši termini trajajo uro in pol. Vse drugo pa je veliko slabše. Odnos gospodarstva do športa v Kranju je tragikomičen. Upamo na pomoč in dvig glasu s strani občine v prihodnje, sicer bo v Kranju odbojka v prvi ligi ugasnila. Sami v klubu ne moremo v podjetjih vzpodbuditi niti kančka odgovornosti. V Kranju in okolici ni podjetja, ki bi nam pomagalo ali videlo naše delo in vzgojo naših oz. njihovih otrok kot produkt, vreden podpore. Če ne bi bilo v upravi toliko entuziazma, se odbojka v Kranju ne bi več igrala. Škoda za vse navijače, za vse ljudi, saj imamo v Kranju največji obisk tekem v Sloveniji. Menim, da tudi medalja nekaterih ljudi ne bi prebudila. Možno je celo, da bi bilo za občino bolje, če bi igrali rekreativno ligo, kjer je veliko več podpore.