Aleš Hribar prihaja v Kranj
Poleg novosti v zasedbi prve članske ekipe smo se v klubu močno okrepili tudi na trenerski poziciji. V Triglav namreč kot trener kadetov, mladincev in druge moške članske ekipe prihaja Aleš Hribar, dolgoletni trener različnih selekcij v klubu Calcit Volley. Aleš predstavlja izjemno pridobitev za naš klub, saj ima poleg dela z mlajšimi moštvi tudi bogate izkušnje z vodenjem prvoligaških moških ekip in celo reprezentančne selekcije. Pred njegovimi prvimi uradnimi nastopi v majici OK Triglav Kranj smo mu zastavili par vprašanj.
1. Trenersko kariero si začel leta 2005, vrsto let si treniral Calcitove mlajše selekcije, potem tudi člansko moško ekipo, v sezoni 2019/20 si vodil Panvito Pomgrad, bil pa si tudi selektor moške mladinske reprezentance. Katerega od svoje bogate kariere si šteješ kot največji trenerski dosežek in zakaj?
Moram reči, da je tisto obdobje v Kamniku kar dolgo trajalo in z vsemi selekcijami smo osvajali medalje. Če bi že moral nekaj izpostaviti, bi bila to zadnja sezona s prvo člansko ekipo Calcita, ki je bila specifična zaradi velikega števila poškodb in drugih problemov, pa smo v vseh tekmovanjih osvojili medaljo in tudi v Challenge pokalu prišli v četrtfinale. Tako da bi rekel, da je bilo to res pol leta težkega, težkega truda, vendar je bilo na koncu vse skupaj kar v redu izpeljano.
2. Calcit Volley in OK Triglav Kranj sta tradicionalna rivala in njune medsebojne tekme pogosto imenujemo “gorenjski derbi”. Ti prihod v Kranj zaradi te zgodovine pomeni morda dodaten izziv, pritisk, ali pa se za to ne zmeniš preveč?
Res je, tako imenovani “gorenjski derbiji” so vedno zanimivi zaradi sosedskega dvoboja, v vseh kategorijah, ne samo v članski. Tako da bo morda malo drugače, ampak mislim, da je vsaka tekma pomembna. Zato treniraš in takrat moraš dati vse od sebe, ne glede na to, kdo je na drugi strani mreže. Tako da moje mišljenje je tako – najprej trening, potem tekma, če pa je to še derbi zraven, pa toliko bolje. Da bi bil pa poseben fokus na tem, pa ne bi rekel.
3. Po večih letih vodenja članskih ekip se vračaš na delo z mladimi. Si si takšne spremembe eksplicitno zaželel, ali je prišla priložnostno? Kako bi primerjal ti dve vrsti trenerskega dela?
Moj plan za letošnjo sezono je bil takšen, da ne štartam z nobeno ekipo in zato sem zavrnil kar nekaj ponudb. Potem pa je priletel SMS od Saša Ropa, s katerim sva že v preteklosti dobro sodelovala. Vedel sem tudi, da govorimo o klubu, v katerem so ljudje z dušo in srcem in za odbojko. Tako da sem po parih dneh premisleka ponudbo sprejel in zaenkrat moram reči, da mi ni žal. Kar pa se tiče primerjave med člansko in mladimi selekcijami – sigurno je razlika, vsaj po mojih izkušnjah. Gre za kar precej drugačne prijeme. Kot že rečeno, pa sem tega že vajen in le malo se bom moral na novo spomniti kako in kaj.
4. Bi rekel, da ima tvoj način dela kakšno posebnost ali bolj izrazit fokus, katerega lahko pričakujejo kranjski mladi odbojkarji?
Trenerji smo si normalno med sabo različni, tako kot v kakem drugem poklicu. Odgovor na to vprašanje bi moral morda podati kakšen igralec, s katerim sem sodeloval. Mladi pa lahko pričakujejo, da ko je trening, se dela, ko je prosti čas, pa se tudi malo pohecamo. Mislim, da je tako prav, da je kvalitetno delo opravljeno brez kakšnih hujših pritiskov. Na podlagi tega se potem za vsakega najde primerno mesto. Nekako tako bi površno lahko opisal svoj sistem, tako da to je to 🙂