Po sedmih letih ponovno v Kranju
Kranj, 24. avgusta. Pripravljalno obdobje se je za kranjske prvoligaše prevesilo v tretji teden, treningi so zdaj v celoti v dvorani in na vrsto prihajajo tudi prve prijateljske tekme. Med okrepitvami v letošnji ekipi Triglava je tudi Jan Planinc, ki je za kranjski klub že nastopal pred sedmimi leti, ko je še kot mladinec prvič opozoril nase v prvoligaških krogih, s Triglavom pa v zgodovinski sezoni zaigral tudi na evropskem pokalu Challenge. “Na kranjski klub imam samo lepe spomine, saj je bil moj prvi klub v 1. ligi in v katerem sem se dokazal in si priboril nastopanje v članski reprezentanci. Tu sem ogromno naučil, od takratnega trenerja Marka Brumna in od vseh vrhunskih soigralcev, s katerimi sem treniral. Med njimi je bil tudi takratni kapetan ekipe in naš zdajšnji trener Sašo Rop, ki mi je pomagal na igrišču in izven in tudi njemu se lahko zahvalim za moj nadaljni razvoj.”
Janove odbojkarska kariera po odhodu iz Kranja je dokaj pestra, saj je igral za štiri različne klube doma in v tujini. “Iz Kranja sem odšel v Kamnik, kjer sem nardil še korak naprej, saj smo dve leti zapored osvojili 2. mesto v državnem prvenstvu, enkrat 2. mesto v finalu pokala, igrali Interligo in CEV ter Challenge Cup. Z zadnjimi tremi sezonami, pri Mariboru, v Grčiji in na Češkem pa ne morem biti ravno zadovoljen. Zato upam, da bom ravno v Kranju spet zaigral tako kot znam, se vrnil na reprezentančni nivo igranja in da osvojimo medaljo, kar nam je pred 7 leti obakrat za malo zmanjkalo,“ ohranja visoko raven motivacije 26-letni sprejemalec. Veliko slovenskih igralcev si sicer želi poskusiti igrati v tujini. Jan je to priložnost dobil, vendar pa je od nje poleg pomembnih izkušenj ostalo tudi nekaj grenkega priokusa. “V tujini postaneš še bolj samostojen, ker si res za vse sam. Tujec si, tako da se se od tebe pričakuje, da boš dodatna vrednost v ekipi in če ekipa ne igra dobro, si vedno prvi na odstrelu, kar se je tudi meni zgodilo v zadnji sezoni na Češkem.“
Sašo Rop, zdajšnji trener kranjske ekipe, je bil pred sedmimi leti prav tako član Triglava, tedaj kot igralec in kapetan. Včasih je prehod odnosov med soigralci na relacijo trener-igralec lahko težaven, vendar tokrat to, kot zatrjuje Jan, ne bo tako. “Kot sem že prej omenil, sem Sašu hvaležen za vse, kar sem se naučil od njega, v dveh sezonah, ko sva igrala skupaj. Od odbojkarskega znanja, do tega kako se do ekipe obnaša in jo vodi pravi kapetan. To, da sva igrala skupaj, je po mojem mnenju samo plus, ker se bolje poznava in oba veva kaj lahko pričakujeva drug od drugega. Z avtoriteto pa ne bo problema, ker se ve, da je on trener, jaz igralec in ima on vedno glavno besedo, jaz sem pa tam da poslušam, se učim in treniram. Imava pa verjetno zunaj igrišča bolj sproščen odnos,” pravi Jan, ki je v kranjskem moštvu tretji najstarejši in bo tako tudi sam verjetno prevzel omenjeno vlogo mentorja do mlajših soigralcev. “Ja res je, sem že med starimi 😀 Ta vloga je bolj nova za mene, čeprav se na igrišču ne ločimo na stare in mlade, vsi moramo vedno dati vse od sebe in oddelat vsak trening na 100%. Lahko pa kdaj kaj več komu rečem, zaradi starosti in izkušenj, ki sem si jih pridobil do zdaj. Se pa ve kakšna je hierarhija v ekipi, prvi je trener, sledi kapetan ekipe, potem smo starejši in tako dalje.“
Jan je sicer znan kot izjemno borben igralec, kar je v nekoliko nesrečnih okoliščinah pokazal pred nekaj dnevi na treningu, saj mu je na pot pri obrambni akciji daleč iz igrišča prišla košara z žogami. Kljub dvema šivoma pa posledice niso prehude in Jan se bo lahko hitro vrnil na igrišče. Za napovedi glede sezone je sicer seveda še zgodaj in fantje o rezultatih še ne razmišljajo, je pa vsekakor v ekipi videti veliko motivacije, kar potrjuje tudi Jan: “Vem samo, da bo veliko odvisno od nas in naše igre. Če bomo še naprej dobro trenirali, z glavo pri stvari in seveda brez poškodb, imamo letos ekipo, ki lahko poseže visoko in tudi cilj vsake tekme bo zmaga.“